Z dijaki 2. letnika  programa mizar smo se odločili, da si ogledamo Pomorski muzej  in izdelavo replike plovila topa. Pomorski muzej “Sergej Mašera” domuje v prostorih palače Gabrielle – De Castro v Piranu.  V muzeju se nahajajo različne zbirke, ki prikazujejo pomorstvo in ladjedelništvo od prazgodovine do konca druge svetovne vojne na slovenskem ozemlju. V nadstropjih palače sta nas navdušili zbirki Gruberjevih ladijskih modelov, ki predstavljajo različne tipe ladij iz različnih zgodovinskih obdobij, od galej do velikih jadrnic ter zbirka ladijskih polen, ki so nekdaj krasile premce vseh tipov lesenih ladij. Ravnodušni nismo ostali tudi ob posameznih kosih meščanskega pohištva, ki je bilo v lasti Pirančanov.

Ker pa smo si želeli ogledati tudi izdelavo reprodukcije plovila istrskega topa, lesenjače, ki je bil nekoč eno izmed najbolj tipičnih plovil severnega Jadrana, smo odšli do nekdanjega skladišča soli Monfort v Portorožu.

Tu nam je vodja projekta Mala barka 2 in kustos Pomorskega muzeja Uroš Hribar  predstavil zgodovino slovenskega ladjedelništva kot  ene  najstarejših in tudi najpomembnejših pomorskih obrti, vrste lesenih čolnov in ladij, namenjenih predvsem ribolovu in prevozu tovora na področju severnega Jadrana in namen ter proces gradnje replike topa v njihovi delavnici. Istrski topo je plovilo z ravnim dnom, brez gredlja, sestavljena rebra v srednjem delu istrskega topa so preprostih oblik. Uporabljali  so ga za obrtniški ribolov z mrežami. Ker pa obstaja le en starejši primerek tega plovila, brez načrtov in  dokumentov o gradnji,  je bila revitalizacija in izdelava plovila, za graditelje dolg proces, ki se sedaj zaključuje z končno izdelavo. Seveda nas je zanimala izbira lesa, tradicionalni postopki  in težave pri gradnji topa. Prav z veseljem ga bomo v bodoče spremljali na njegovih plovbah, morda tudi na krovu.

Zorislava Makoter